Božja Volja

V posamezniku je Božja Volja stopnjujoča, kot mišica, ki se razvija- močno, močneje, najmočneje. Božja Volja da posamezniku čutiti, da obstaja nekaj stalnega, večnega. Ko bo posameznik dosegel tako stopnjo, bo poznal Božjo Voljo. Božjo Voljo lahko spoznamo iz občutka stalnega zadovoljstva, ki nam jo daje.

Vse kar je večno, vse kar je nesmrtno, vse kar je božansko, je Božja Volja. Čeprav ima Bog opravka z Večnostjo, ni brezbrižen niti eno sekundo. Kajti iz ene sekunde, dveh, treh sekund, vstopimo v Neskončnost in Večnost. Poskusimo v vsakem trenutku čutiti v nas Božjo Voljo.

Obstaja zelo enostaven način, da spoznamo, kaj je Božja Volja. Vsak dan, ko začnemo nov dan, si zgradimo lasten svet. Se odločamo. Čutimo, da morajo biti stvari narejene na določen način. Delati moram s to osebo na ta način. Reči moram to; narediti moram to, dati moram to. Vse je jaz, jaz, jaz. Če pa lahko naš razum, namesto vsega tega načrtovanja, umirimo in utišamo, bomo vedeli, kaj je Božja Volja. Ta tišina ni tišina mrtvega telesa; to je dinamična, stopnjujoča tišina sprejemanja. V popolni tišini in vedno naraščajočem sprejemanju uma, lahko spoznamo Božjo Voljo.

Ko človeški um močno deluje, božanska Volja ne more delovati. Božja Volja deluje le, ko človeški um ne deluje. Ko um postane čista posoda, lahko Najvišji v njo vlije Svoj neskončni Mir, Luč in Blaženost.
Sedaj še ne slišimo Božjega Glasu. Mogoče v sebi nekaj slišimo, kar čutimo, da je Božji Glas, vendar je to lahko le glas, ki prihaja iz našega subtilnega fizičnega telesa ali subtilnega vitala ali iz kod drugod. Toda, ko utišamo um, lahko slišimo tih glas v naši globini srca ali v naši glavi, in to je Glas Boga. Ko enkrat slišimo Glas Boga, ne moremo več narediti nobene napake v našem življenju. Če vedno upoštevamo Njegova navodila, bomo stalno šli naprej, navzgor in znotraj.

Stalno gradimo in rušimo svojo razumsko hišo. Namesto grajenja in rušenja te hiše po svobodni volji, jo lahko umirimo in utišamo, če izpraznimo svoj um, in Bog lahko v nas zgradi Svoj Tempelj ali Svojo Palačo na Svoj lasten način. In ko bo Bog znotraj nas zgradil svoje bivališče, bo rekel, “To sem zgradil zate in Zame, da bova lahko skupaj živela. Jaz sem ga zgradil, a ni le Moj. Tudi tvoj je. Pridi noter.”

Najlažji način, kako spoznati Božjo Voljo je, da postanemo inštrument in ne storilec. Če postanemo le inštrument, ki izvaja Božje Načrte, potem bo Božja Volja delovala v in skozi nas. Bog deluje in je delovanje. On je vse. Mi samo opazujemo.

Da bi zlahka spoznali, kaj je Božja Volja,
Moramo hraniti božansko v nas
In razsvetliti človeško v nas.

Kako lahko vem v svojem vsakodnevnem življenju, kaj je Božja Volja?

V vsakodnevnem življenju boš spoznal Božjo Voljo, če boš zgodaj zjutraj ponudil svojo največjo hvaležnost Bogu za tisto, kar je storil zate. Ko ponujaš svoje srce hvaležnosti, se le to razširi, in ko se razširi, postane eno z Božjo Univerzalno Resničnostjo. Srce hvaležnosti se razcveti kot cvetlica. Ko je roža popolnoma vzcvetela, potem jo lahko ceniš in spoštuješ.

Tudi v tvojem primeru je Bog nemudoma zadovoljen, ko cveti tvoje srce hvaležnosti. Če Bogu ponudiš hvaležnost, kar je storil zate, potem bo Božja blaga Volja delovala v in skozi tebe. Zgodaj zjutraj, predno začneš meditirati ali početi kaj drugega, ponudi toliko hvaležnosti, kolikor moreš. Ponudi svoje dušne solze, zato ker si postal to, kar si zdaj. Če boš to storil, potem bo sčasoma postal neskončno več, kar si zdaj. Zaradi hvaležnosti boš čutil kaj je Božja Volja. Božja Volja bo delovala v tebi in skozi tebe in Bog bo storil vse v tebi in skozi tebe, in za tebe, če boš ponudil hvaležnost.

Kako lahko vem, kaj želi Bog od mene, da počnem?

Zlahka boš vedel, če nisi navezan ali povzdignjen od rezultata. Preden karkoli storiš, moli Bogu, “Bog, če je Tvoja Volja, me prosim navdihni, da dobro opravim.” Med delom reci Bogu,“ Bog, ker sem sprejel to delo z občutkom, da si želel, da jaz to delam, prosim deluj v in skozi mene tako, da bom lahko dobro opravil. Iz Tvojega navdiha bom lahko vedel, da je to Tvoja Volja.” Na koncu ponudi rezultat pred Stopala Boga z enakim veseljem, ne glede nato ali je rezultat uspeh ali neuspeh.

Kako naj vem, če izvršujem Božjo Voljo, ali pa izpolnjujem moj lastni ego?

Ko izpolnjuješ zahteve ega, nemudoma čuti, da si gospodar sveta ali pa, da boš postal gospodar sveta. Tvoj ego je napihnjen in čutiš, da je preostanek sveta pred tvojimi stopali. Ko si enkrat zadovoljil svojo željo, nemudoma čutiš, “ O, zadovoljil sem mojo željo: postal sem nekaj, in preostanek sveta ne bo mogel doseči tega, kar sem jaz.” Vedno bo prisoten občutek večvrednosti, ko zadovoljiš ego.

Ko izvršuješ Voljo Boga, se ne sprašuješ o večvrednosti ali manjvrednosti. Takrat čutiš le svojo enost. Čutiš, da nas je Bog določil, oz. da te je sprejel kot svoj izbrani inštrument, in deluje v in skozi tebe. Ne glede na to, kaj si dosegel, čeprav je nekaj zelo velikega, izrednega, nenavadnega, ne boš čutil nobenega osebnega ponosa. Ravno nasprotno, skrajno boš hvaležen Bogu, ker te je izbral, da boš izpolnil Njega v in skozi tebe. Ne boš čutil ponosa, ampak le prostranost.

Izvrševati Božjo Voljo, pomeni nekaj doseči. Ko nekaj dosežeš, boš čutil širjenje svoje zavesti. Toda, ko boš izpolnil zahteve svojega ega, se boš počutil popolnoma ločenega od preostalega sveta. Ti so gospodar in ostanek sveta je pred tvoji stopali. Na ta način boš lahko vedel razliko med obema.

Samopredajanje Božji Volji,
Je nedvoumno
Počasi zoreč,
A nadvse slasten sadež.

Ali naj molimo za nekaj, kar si želimo, ali pa naj bi le molili, da se zgodi Božja Volja?

Moliti, da se zgodi Božja Volja, je najvišja oblika molitve. Toda začetnik zelo težko iskreno moli k Bogu, da bi zadovoljil Boga na njegov lasten način. Zgodaj zjutraj bo začetnik rekel Bogu, “ Bog, želim si biti Tvoj brezpogojno predani otrok.” V naslednjem trenutku, ko ljubosumnost, negotovost ali ponos vstopijo v njega, bo njegovo samopredajanje postalo pogojno. Takrat bo iskalec rekel, “ Bog, zgodaj zjutraj sem molil k Tebi tako iskreno, da bi izpolnil Tvojo Voljo v meni, toda nisi poslušal mojih molitev. Sicer bi se dvignil nad ljubosumnostjo, strahom, dvomi, tesnobami in navezanostjo.”

Če zjutraj iskalec moli za nekaj in njegova molitev ni uslišana v nekaj urah, potem se bo nemudoma prestrašil. Nato bo nehal moliti in meditirati za šest mesecev. En dan bo ponudil iskreno molitev,in potem je pripravljen šest mesecev uživati v nevednosti. Ko iskalec začenja nekaj, je vedno pametno, da moli k Bogu za nekaj, kar čuti, da najbolj potrebuje, ali je to potrpežljivost, čistost, iskrenost, ponižnost ali mir. Nato mu bo Bog dal mir, luč in blaženost, kar so znanilci nečesa neskončnega, nečesa, kar bo prišlo v njegovo notranje bitje.
Ko enkrat sprejme in doseže nekaj miru, luči in blaženosti in se do neke mere dokaže v svojem notranjem bitju, bo postal bolj samozavesten v Božjem delovanju in prav tako v svojem življenju stremljenja.

Ko nekdo zelo hitro napreduje ali pa je malo bolj napreden, čuti, da je v njemu Resničnost, ki ga ne bo razočarala ali zapustila. On čuti, da se Bog popolnoma zaveda, kaj on potrebuje in ga je željan oskrbeti s stvarmi, ki jih potrebuje, saj Bog želi Sebe izpolniti v in skozi Svoj izbrani inštrument. Bog se bo v izbranem trenutku izpolnil v in skozi posameznem izbranem inštrumentu.
Ko iskalec čuti to vrsto zaupanja v njemu, je čas za iskalca, da moli, “Naj se zgodi Tvoja Volja.” Takrat lahko iskreno reče, “Bog, sedaj Te želim zadovoljiti na Tvoj lasten način.” Takrat bo začutil, da se Bog želi v njemu in skozi njega manifestirati. Začutil bo, da je zmožen služiti božanskemu v človeštvu.

Če nekdo v ozki družini zboli, kakšen je vaš občutek, da bi molili k Bogu za moč ozdravitve?

Recimo, da je vaša mama zbolela. Namesto, da rečete, “Ozdravi mojo mamo, ozdravi mojo mamo,” če lahko rečete, “Svojo mamo bom postavil pred Božja Stopala,” boste zagotovo naredili najboljše. Vaša največja zdravilna moč bo, da boste svojo mamo položili pred Stopala Boga, saj Bog ve, kaj je zanjo najboljše.

Ko ponudite svojo voljo Volji Boga, boste prejeli moč, in to moč boste uporabili za Boga. Sam Bog Vam bo povedal, kako jo uporabite. Toda, če boste sami poskušali zdraviti, ne glede na vaše najboljše namene, boste lahko delali proti Božji Volji.

Recimo, da molite in meditirate z namenom, da bi pridobili božansko moč, in boste z njo zdravili ljudi in pomagali svetu. Rekli boste, “Želim biti kamela in nositi vsa bremena sveta na svojih ramenih.” Toda, če kamela ni razsvetljena, kako bo lahko pomagala drugim doseči razsvetljenje?

Vi tečete nasproti svojemu cilju. Če boste vprašali Boga, naj vam nekaj da, potem je to samo ena dodatna stvar, ki jo boste morali nositi, in vas bo lahko upočasnila. Če je vaš cilj razsvetljenje, potem mislite samo na vaš cilj in na nič drugega.

Če pa zdravilo pride spontano iz notranjosti in vam ni treba uporabiti svoje umske moči ali moči volje, potem ni govora o egoju, ponosu ali domišljavosti. Če v vaši meditaciji iznenada zagledate notranjo svetlobo, in v tej svetlobi dobite zdravilo za kakšno usodno bolezen, potem boste seveda lahko ponudili to notranje razsvetljenje celemu svetu. Toda najbolje je naprej doseči razsvetljenje. Šele potem boste lahko služili Bogu na njegov lasten način. Drugače boste enkrat služili Bogu na njegov lasten način in drugič pa boste hranili svoj lasten ego.

Kako lahko razložite razliko med Božjo Voljo in pobožnim mišljenjem?

Da bi poznali Božjo Voljo, ni potrebno biti velik duhovni Mojster ali zelo napredna duša. Teh je zelo malo na zemlji, zelo malo. Biti moraš vsaj iskalec, da bi poznal Božjo Voljo. Kako je lahko nekdo pravi iskalec? Nekdo je lahko pravi iskalec, če čuti na vsak način, da ni samo nemočen, ampak tudi obupan, nepomemben in neuporaben brez Boga. Brez Boga je nič, toda z Bogom je vse. On je stremljenje. On je spoznanje. On je odkritje. On je manifestacija. Če ima nekdo takšen notranji občutek o sebi, potem lahko čez noč postane pravi iskalec.

Iskreni iskalec poskuša vsak dan predano meditirati. Tisti, ki vsak dan predano meditira, bo kmalu imel prost dostop do Božjega notranjega kraljestva in bo lahko slišal Sporočilo Boga. Seveda je lahko reči, da moraš predano meditirati, toda resnično predano meditirati, je lahko tako težko, kot preplezati Mount Everest. Ko začneš meditirati, moraš čutiti, da je tvoje življenje, tvoj obstoj, tvoj dih, daritev Notranjemu Pilotu v tebi. Le na ta način lahko meditiraš predano in gojiš predana čustva do Boga.

Med meditacijo pride čas, ko je tvoj um popolnoma umirjen in tih. V tvojem umu obstajajo le čistost, jasnost in globokoumnost. Čistost, iskrenost in globokoumnost imajo skupni obraz, ki se imenuje spokojnost. Ko je spokojnost s teboj, si popoln.

Ko se um umiri, utiša in izprazni, boš v svojem srcu začutil ščipanje, ali pa boš čutil nekaj majhnega, kot mehki balonček. To je majhna stvar, a na njemu je napisano sporočilo z zlatimi črkami. Tudi če imaš zaprte oči, ni nobene škode. Včasih se sporočilo premesti iz srca v tvojo glavo, in s svojim umom lahko vidiš, da je sporočilo prišlo. Toda, če imaš sposobnost, da greš globoko vase, boš videl, da je sporočilo že bilo zapisano v srcu. Samo zato, ker ne moreš videti tam sporočila, je prišlo do fizičnega uma, da bi te prepričalo.

V največjih globinah srca, kjer je vse preplavljeno s čistostjo, ne more biti to sporočilo zapisano od nobenega drugega, kot od Boga. Tja ne more vstopiti nobena nebožanska sila. To ne velja za um. V umu se lahko nahajajo halucinacije, proizvod vsiljene resnice, ki smo jo sami ustvarili.

Toda v največje globine našega srca, ne bo upala vstopiti nobena moteča misel, nobena misel, ki se trudi na vso moč, nobena misel, ki davi. Globine našega srca so dobro zaščitene, dobro branjene od Boga, saj se tam nahaja Božje lastno bogastvo in zaklad. Bog je tam kot vratar, ki straži svoj zaklad.

Ko meditiramo, poskusimo čutiti potrebo, da popolnoma odpremo svoje srce in popolnoma zapremo svoj fizični um. Fizični um je um, ki misli na svoje bližnje, svoje prijatelje, na preostanek sveta. Ko zapremo vrata svojega fizičnega uma in odpremo vrata svojega srca, se um umiri in utiša in srce postane sprejemljivo. Ko se tvoja koncentracija in meditacija osredotočita na srce in je srce sprejemljivo, potem bo tisto, kar srce spontano ceni, Sporočilo Boga, prišlo na plan in ga boš lahko prebral ter uporabil v svojem vsakdanjem življenju.

Ena stvar je slišati pravilno Sporočilo Boga, nekaj drugega pa je poslušati in izpolniti to sporočilo. Obstaja kar nekaj ljudi, ki lahko slišijo Božje Sporočilo, vendar ga v svojem zunanjem življenju ne morejo izvršiti. Za to potrebuješ zaupanje vase, zaupanje, da nisi samo Božji otrok, da si izbrano Božji otrok. Vsakdo je Božji otrok, vendar ne more biti vsakdo izbrani Božji otrok, ker ne stremijo zavestno. Izbrani so tisti, ki resnično želijo Boga tukaj in sedaj, tisti, ki ne obstajajo, ne morejo obstajati brez Boga. Zato ker iskreno stremiš, lahko trdiš, da si izbrani otrok Boga.

Ko je tvoje stremeče in predano življenje na zemlji
Le za izpolnitev Božje Volje,
Boš začutil,
Da sta tvoje življenje uspeha
In srce napredka
Nič drugega kot
Dosežek brez truda.

Kako imam lahko pozitivne občutke glede predaje Božji Volji?

Ko se predajamo Bogu, se predamo svojemu najvišjemu delu, kajti Bog je naš najbolj razsvetljen del. Mi ne moremo ločiti Boga od našega obstoja. Če čutim, da smo eno z Bogom, potem je Bog naš najbolj razsvetljeni del, in mi smo zdaj še nerazsvetljeni. Če smo modri in če vemo, da je Tisti, ki je vse razsvetljeni, del našega obstoja, potem bomo šli tja in sprejemali od njega. Če jemljemo predajanje na ta način, potem ni to noben problem.

Če pa ga jemljemo kot predajanje sužnja svojemu gospodarju, potem ne bomo nikoli mogli čutiti svoje enosti. Suženj se predaja svojemu gospodarju zaradi strahu. Boji se, da ga gospodar ne bo več potreboval, če ne bo svojega dela dobro opravil. On čuti, da ne glede na to kar je naredil, četudi je naredil vse za gospodarja, dušno, predano, celo brezpogojno, ne obstaja nobeno zagotovilo, da mu bo gospodar dal tisto, kar si želi ali da ga bo gospodar resnično zadovoljil. Če je gospodar navadno človeško bitje in če ima nekaj sužnjev, bo lahko dobil, vse kar si želi od sužnjev. Toda, kar se tiče njegovega samopredajanja, bo lahko milijone milj stran od potreb sužnjev.

Ko ponudimo naš obstoj Bog, imamo občutek enosti med Očetom in sinom ali Materjo in otrokom. Majhni otrok vedno čuti, da je tisto, kar ima njegov oče, tudi njegovo. Njegov oče ima avto. Otrok je star le tri leta, a pravi, “Imam avto.” Njemu ni treba reči, “Moj oče ima avto.” Otrok bo le rekel, “To je naš avto.”

Torej, če spremenimo svoje razumevanje naše povezave z Bogom, potem ni nobenega problema. Če ima Bog Mir, potem imam vso pravico si lastiti Njegov Mir kot naš. On je naš oče, zato lahko mir podedujemo. Ker je Bog naš Oče, ker je Bog naša Mati, lahko imamo tak občutek. Če čutimo, da smo sužnji Boga in on je naš Gospod Najvišji, da ležimo pred njegovimi stopali in da moramo vse storiti za njega, potem nimamo nobenega zagotovila, nobenega jamčila, da Nas bo zadovoljil.

Toda, če čutimo enost med očetom in sinom, med materjo in otrokom, potem bomo čutili, da ima otrok vso pravico si lastiti tisto, kar imata oče ali mati. Otrok se ne predaja. Otrok si le legitimno lasti premoženje matere ali očeta kot svojega.

Mi ne predamo ničesar. Začnemo se zavedati dejstva, da pripadamo nekomu, ki ima vse. Mi samo gremo do njega in si v vsakem trenutku stvar lastimo. Za stopala ni težko čutiti enosti z glavo, ker stopala vedo, da glava velikokrat potrebuje pomoč.

Podobno, ko stremimo, pridemo do spoznanja, da nas Bog prav tako potrebuje. Tako kot mi njega potrebujemo za spoznanje Najvišjega, Absolutne Resnice, nas On potrebuje za svojo manifestacijo. Če Bogu ni pod častjo vzeti pomoč od nevednih ljudi za Svojo manifestacijo na zemlji, kako nam je potem lahko pod častjo vprašati Boga, da nam da mir, luč in blaženost?

Ko enkrat imamo zavestno enost z Bogom, potem ne predaje. Je le obojestransko dajanje in jemanje. Kar stopala z veseljem ponudijo, glava rada vzame in obratno. Mi dajemo Bogu svoje stremljenj in On nam daje svoje Spoznanje. Mi mu damo tiso, kar imamo in On nam daje, kar je in kar ima. Na ta način se ne predamo, ampak si le lastimo drug drugega.

Ali nas lahko razvijanje naše moči volje moti pri sposobnosti predajanja?

Če imamo trdno železno voljo, potem bomo dobili sposobnost za brezpogojno predajanje. Če se lahko brezpogojno predamo, potem razvijemo moč volje. Notranja moč volje, ki je luč duše, in predajanje, ki je srčna enost z Absolutnim, gresta skupaj. Med dušno močjo volje in brezpogojnim predajanjem Volji Najvišjega ni nobene razlike. Obe sta enako močni. Če se lahko nekdo brezpogojno preda Volji Najvišjega, je to rezultat njegove notranje moči volje, luči duše.

Predaj svojo voljo Božji volji.
Videl boš,
Da se bodo vsa tvoja razočaranja
Spremenila v nepredstavljive moči.

Kako se lahko predamo Najvišjemu?

Predati se je zelo lahko. Predali ste se že nevednosti. Ne morete reči, da se niste še nobenemu predali. Torej poznate umetnost predajanja. Lahko se predate Najvišjemu na isti način, kot ste se predali nevednosti. Samo svojega mojstra morate zamenjati. V vsakem trenutku morate čutiti potrebo po novem učitelju. Nekdo vas je vse narobe učil. Sedaj Najvišji čaka, da Vas bo vse pravilno naučil. Tisti, ki vas je učil, ni pravi učitelj, toda njemu ste se predajali na stotine in tisoče let. Zdaj se morate isto predati Najvišjemu.

Če zavrnete predajo
Nevednosti,
Vam bo Bog vsekakor dovolil
Živeti v
Njegovem pristanišču sočutja. Vsako življenje mora postati
Reka predajanja,
Preden bo lahko dalo, kar ima
In kar je
Morju zadovoljstva.