prva scena

(Siddhartha sedi pod drevesom v visoki meditaciji. Vstopi pet asketov.)
PRVI ASKET: O Siddhartha! Siddhartha! Siddhartha! Poglejte Siddhartho!
DRUGI ASKET: Prepričan sem, da bo kmalu spoznal Najvišjo Resnico.
TRETJI ASKET: Nedvomno!
ČETRTI ASKET: Tudi mi smo jokali za spoznanjem. Molili smo k Bogu in trdo delali v notranjem življenju. Toda uresničenje Boga, je ostalo za nas, še vedno klic v daljavi. Vesel sem, da bo vsaj ena oseba spoznala Boga.
PETI ASKET: Vsaj Siddhartha bo dosegel Najvišjo Resnico. Ni pomembno kdo doseže Resnico prvi; želim si le, da bi bili ljudje osvobojeni nevednosti.
PRVI ASKET: Naj ga ne motimo. V globoki meditaciji je , v transu. Naj ne motimo ubogega Siddhartho. Bog ga  blagoslovi. Sploh nič ni jedel. Pije samo vodo. Šibek je, tako zelo je šibek. Ubogi dečko! Takšno trdo asketsko življenje! Prepričan sem, da mu bo Bog kmalu podaril razsvetljenje.
DRUGI ASKET: Lahko bi užival vsa ugodja sveta. Bil je princ in na vsak način bi lahko užival udobno življenje.
TRETJI ASKET: On ve, da mu udobno življenje ne more dati trajnega žadoščenja.
ČETRTI ASKET: Toda zelo teško je nadvladati vitalne gibe, vitalno ugodje.
PETI ASKET: Razločno vidim, da ima Bog poseben načrt za Siddhartho.
(Vstopi Sujata, ki se priklanja pred Siddhartho in polaga predenj skledo s slaščico. Siddhartha odpre oči in sprejme hrano od Sudžate.)
SUDŽATA: O Modrec, tako sem ti hvaležna, da si sprejel mojo hrano. Več dni nisi nič jedel. Tvoje telo je postalo šibko in suho. Sedaj ti bom vedno prinašala hrano. Ti moliš k Bogu in jaz ti bom služila. Tako vesela sem, tako hvaležna, da boš sprejel moje vdano služenje.
SIDDHARTHA: Začenjam razumeti, da stradanje ni v redu. Skrajna pot ni prava pot. Srednja pot je daleč najboljša. Ni potrebno popolnoma prenehati jesti, da bi  dosegel najvišjo resnico. Jesti moraš zmerno. Hrano, ki je potrebna za zdravje, moraš jesti, da bi ohranil telo čilo. Obenem pa ne smeš biti požrešen jedec. Ko spoznam Najvišjo Resnico bo moja pot srednja pot.
PRVI ASKET: Sramota, sramota! Poglejte Siddhartho! Hrano je!
DRUGI ASKET: Poglejte kdo mu služi! Takšno lepo dekle!
TRETJI ASKET: No, kaj lahko pričakuješ? Kako dolgo lahko nekdo nadzira svoje vitalno življenje?
ČETRTI ASKET: Ojoj, Siddhartha je padel!
PETI ASKET: Ne zasluži si našega oboževanja in občudovanja. Vzel je slaščico od takšnega lepega dekleta. Zadovoljuje svoje čute in hrani svoje telo. Vidite, življenje užitkov se je že začelo. Ženska je dovolj, da uniči človekovo težnjo ne glede na to, kako iskren in posvečen je. Ena lepa ženska je dovolj, da celo takšnega iskalca odvede s poti Resnice. Pojdimo.
PRVI ASKET: Koga kriviti? Dekle ali Siddhartho?
DRUGI ASKET: Jaz krivim dekle. Ona je uničila Siddharthino težnjo.
TRETJI ASKET: Jaz krivim Siddhartho. Kdo mu je rekel naj bo tako šibek? Če bi bil v svojem duhu močan, bi jo lahko odbil.
ČETRTI ASKET: No, moramo si zapomniti, da je zahtevna naloga  premagati napačne nagibe vitalnega.
PETI ASKET: Tudi moliti k Bogu in meditirati na Resnico ni lahko.
ČETRTI ASKET: Ampak, ker je že poiskusil spoznati Najvišje, bi lahko nadaljeval.
PETI ASKET: Žal mi je zanj. Toda obenem čutim, da nam sedaj ne more biti v nikakršno pomoč. Mislil sem, da nas bo razsvetlil, brž ko dobi svoje lastno razsvetljenje.
TRETJI ASKET: Tudi jaz sem tako mislil, a to je sedaj   nemogoče. Pojdimo stran, pojdimo stran. Siddharthi je spodletelo, Siddhartha je padel.
(Pet asketov odide.)
(V tem času Sujata hrani Siddhartho in mu izkazuje svojo ljubečo, dušepolno hvaležnost. Solze hvaležnosti tečejo iz njenih oči.)
SIDDHARTHA: Sujata, ne oziraj se na njih. Nevedni ljudje so. In od nevednih ljudi lahko pričakuješ samo nevednost. Prišla si, da me nahraniš, in hvaležen sem ti. Mojo radost, polno blagoslova, boš vedno čutila.
SUDŽATA: O, Modrec, nobene pozornosti ne posvečam tem asketom. Bedaki so. Ne vidijo tvoje najpristnejše iskrenosti. Ne vidijo tvojega gorečega krika po Resnici, po Bogu. Potrebovali bodo na tisoče let, da spoznajo Boga; ampak razločno vidim, da boš Ti zelo kmalu dosegel svoj cilj. Vidim, da se dan tvojega Uresničenja hitro približuje.
SIDDHARTHA: Prišli so in sedaj so odšli. Nekaj so videli v meni in zato so hoteli ostati. Ampak, ko so videli, da sprejemam hrano od tebe, so odšli. Odšli so samo zato, ker je njihov razum še vedno nečist, samo zato, ker potrebujeje njihova vitalna energija več očiščenja; samo zato, ker niso mogli poistovetiti svojih življenj z mojo težečo zavestjo in tvojo posvečeno zavestjo. Tvoja posvečenost je spoznala in občutila globino moje težnje in moja težnja čuti globino tvoje posvečenosti. Sujata, blagoslavljam te z vsem srcem in dušo. Tukaj bom sedel, tukaj ob vznožju Bodhi drevesa. Tukaj bom spoznal Resnico. Ne premaknem se več s te točke. Tudi če bom trpel zaradi mraza, lakote ali žeje, ali kar koli drugega, ne premaknem se. Tukaj, točno na tem mestu se mora zgoditi moje razsvetljenje, in pokončal bom trpljenje.
(Sujata se pokloni Siddharthi in odide. Siddharhta poje:)

Hihäsane shushyatu me shariram
Twagasthi mängsam pralayancha jätu
Apräpya bodhing vahukalpa durlabhäm
Naiväsanat kayamatah chäilishye

Tukaj na tem mestu naj se posuši moje telo;
koža, meso in kosti naj bodo uničene.
Preden ne dobim najvišje Modrosti
s težavo dosegljive v miriadi eonov
se nikakor ne premaknem s tega mesta]

(Siddhartha meditira. Ima videnje iz življenja. Življenje užitkov, vitalni nagibi, spolne sile poiskušajo vstopiti v njega.)
SIDDHARTHA: Ah, ti nižji vitalni nagibi poskušajo vstopiti vame. Ne, ne bom jim dovolil. Imam mojo notranjo moč, nepopustljivo moč. Boril se bom proti njim.
(Siddhartha meditira s strašansko odločnostjo. Nenadoma je celotno njegovo bitje preplavljeno z lučjo. Začne peti:)

Nič več ne bo moje srce ječalo in se žalostilo.
Moji dnevi in noči zbledijo v Božji lastni luči.
Navzgor, visoko nad življenja muke se dvigne moja duša
Zdaj je ognjena ptica, ki leti v  neskončnost.

Edinega spoznal sem in Njegovo skrito igro.
Prispel sem onstran morja nevednih sanj.
 V sozvočju z Njim prepevam in se igram,
Zlato oko Najvišjega si lastim.

Pijan Nesmrtnosti globoko,
Prostranstva veja sem in  korenina.
Svojo obliko sem uvidel in spoznal.
Najvišji in jaz sva eno - vse preživiva.

(Naenkrat prične Siddharthino telo izžarevati zlato svetlobo in postane Buda, Razsvetljeni.)

BUDA: Poznam, končno poznam Resnico! Poznam pot. Poznam pot, ki premaga žalost, ki izkorenini drevo trpljenja. Od danes naprej bom služil človeštvu z svojo notranjo močjo. Videl sem Resnico in Ta bo dosegla vsako človeško bitje na Zemlji. Moja Resnica je za vse. Moja Ljubezen je za vse. Moje spoznanje je za vse. Jaz sem za vse. To moje življenje, to moje posvečeno življenje je na uporabo človeštvu. Sedaj, ko imam v sebi vsepresegajočo Luč, grem v svet in učil bom druge.


druga scena
(Pet asketov meditira. Vstopi Buda.)
BUDA: Prispel sem v Benares, sveto mesto.(Vidi pet asketov.)
Ahhh! Tukaj je pet asketov, ki so prišli k meni in me zapustili.
PRVI ASKET: Poglejte, Siddhartha je zopet tu.
DRUGI ASKET: Ampak tokrat nas ne more preslepiti.
TRTJI ASKET: Seveda ne. Ne more nas več preslepiti.
ČETRTI ASKET: Ampak poglejte ga. Drugače izgleda.
PETI ASKET: Nekaj vidim v njem, nekaj čudnega.
PRVI ASKET: No, zdi se mi, da vidim nekaj luči v njem.
TRETJI ASKET: Cel njegov obraz žari.
ČETRTI ASKET: Njegov obraz? Celo njegovo telo žari!
PETI ASKET: Razsvetljen je, popolnoma je razsvetljen!
(Buda se jim približa. Eden po eden se dotaknejo Buddhinih stopal. Buda jih blagoslovi s svojim sočutnim nasmehom.)
DRUGI ASKET: Siddhartha, nič več nisi Siddhartha.
TRTJI ASKET: Razsvetljeni - Eden si.
PRVI ASKET: O Buda, obliva nas morje tvoje luči.
ČETRTI ASKET: O Buda, mi smo tvoji prvi učenci.
VSI SKUPAJ: Z nami se pričenja potovanje Tvojega poslanstva. Z nami se začenja oznanjanje Tvoje misije.
(Buda jim podari nasmeh sočutja, radosti in ponosa.)
BUDA: Imate moje sočutje. Imate mojo luč. Imate mojo blaženost, moji otroci, moji dragi otroci.