PRVA SCENA

(Princ Siddhartha se sprehaja po vrtu v kontemplativnem razpoloženju. Kar naenkrat pade na tla pred njega ptica. )
SIDDHARTHA: Ah, uboga ptica! Moje srce krvavi zate. Kdo ti je to storil? Kdo te je ranil? Kdo je nameril to puščico vate? Uboga, nedolžna ptica! Naj odstranim to puščico iz tvojega telesa. (Odstrani puščico.) Sedaj te bom skušal pozdraviti.
(Vstopi Devadatta.)
DEVADATTA: Siddhartha, ta ptica je moja. Odkod ti pravica, da si jo lastiš? Daj mi jo!
SIDDHARTHA: Ne, to je moja ptica, Devadatta.
DEVADATTA: Tvoja ptica! Jaz sem jo ustrelil. Meni pripada. To je moja puščica. Nameril sem vanjo in tukaj je padla na zemljo. Moja je, moja, moja lastnina, moja posest.
SIDDHARTHA: Devadatta, ko bi jaz ne odstranil te puščice iz ptice, bi bila sedaj že mrtva.
DEVADATTA: Ni bistveno če bi ptica umrla ali ne. Ptica je živa in je moja last. Moja moč, moja spretnost je spravila ptico dol na zemljo. Ne moreš je imeti.
Vsi te cenijo in občudujejo zaradi tvojega srca in prijaznosti. Toda naj svet  sedaj ceni mojo sposobnost,  mojo spretnost. Bodi zadovoljen s tem kar imaš: ljubezen. In jaz bom zadovoljen s tem kar imam: moč. Moja moč, moja spretnost v lokostrelstvu si zasluži to ptico, in ne tvoja ljubezen.
SIDDHARTHA: O Devadatta, imaš moč, da ubiješ, in jaz imam moč, da ljubim. Ampak, ker imam jaz to živalco, to ubogo nedolžno ptico,  je ne dobiš nazaj.
DEVADATTA: Siddhartha, obstaja čas za poslušanje tvoje filozofije in so ljudje, ki jo poslušajo. Ampak, to ni čas in jaz nisem človek, ki bi jo poslušal. Svojo filozofijo lahko prenašaš drugim, ki hočejo biti kot ti, ki želijo lebdeti v mesečnem svetu in živeti življenje brez smisla. Življenje mora biti praktično. Življenje potrebuje čvrstost, življenje potrebuje odločnost. Ampak tvoje življenje je življenje lenobe in lažne prijaznosti. Moral bi biti močan. Princ si, in kmalu boš moral vladati kraljestvu. Ta način lažnega obnašanja ti ne bo v nikakršno pomoč. Kar sem jaz storil danes, boš ti storil še milijonkrat. Bil sem na tem, da ubijem ptico. Nekega dne boš ti ubijal ljudi. Takrat se bo tvoja filozofija spremenila.   
SIDDHARTHA: Ne Devadatta, moja filozofija bo vedno ostala ista. Moja filozofija je filozofija sočutja in ne filozofija uničevanja.
DEVADATTA: Ostani pri svoji filozofiji in pusti mene, da ostanem pri svoji. Moja filozofija je moč. Tvoja filozofija je sočutje. Lepo in prav. Sedaj mi daj ptico.
SIDDHARTHA: Oprosti, ne bom ti je dal.
DEVADATTA: Ali si pripravljen iti na sodišče, da se boriš za to ptico?
SIDDHARTHA: Da popolnoma sem pripravljen.


DRUGA SCENA

(sodišče)
SODNIK: Princ, zakaj si lastiš ptico ki pripada nekomu drugemu? Resnično, imaš sočutje, imaš ljubezen do ptice. Ti imaš ljubezen do vsega. Toda pravosodje pravi, da ptica pripada Devadatti. On jo je obstrelil da je padla  zemljo, njegova lastnina je.
SIDDHARTHA: O častitljivi sodnik, jaz ne vem nič o pravosodju, toda moje srce mi pravi, da je lastnik tisti, ki reši življenje, in ne tisti, ki življenje vzame. Moje srce je krvavelo za ptico in sem jo rešil. Pripravljen sem dati svoje lastno življenje za to ptico.
DEVADATTA: Siddhartha, govoriti znaš. Dobro veš, da te ne bo nihče ubil v zameno za ptico. Ne kaži svojega lažnega sočutja.
SODNIK: Devadatta, jaz sem sodnik. Naj slišim še več od njega.
SIDDHARTHA: O gospod, jaz čutim, da ta ptica pripada meni zato, ker sem ji rešil življenje. Devadatta je ptico praktično ubil. Prosim, povejte mi, kdo je pomembnejši, rešitelj ali uničevalec življenja?
SODNIK: Princ, strinjam se s teboj. Kdor reši življenje je neskončno bolj pomemben kot tisti, ki vzame življenje. Ti si rešil življenje tej ptici, zato si ti tisti, ki si jo lahko lastiš. Ptica je tvoja. Kdor reši življenje ali podari novo življenje je resnični lastnik in ne tisti, ki vzame ali uniči življenje. Danes si ponudil svoje življenje za ptico.Razločno vidim, da bo prišel dan, ko boš ponudil svoje življenje v zameno za celo človeštvo. Tvoje srce bo jokalo, da reši krvaveče človeško srce. Tvoje srce bo jokalo, da razsvetli nerazsvetljeni razum človeštva. Tvoja duša bo jokala, da povzdigne človeško zavest.
DEVADATTA: Siddhartha, danes je tvoja moč ljubezni zmagala, ampak prišel bo dan, ko te bom premagal s svojo močjo uničevanja. Spoznal boš, da moč premaga ljubezen.
SIDDHARTHA: Devadatta, motiš se. Ljubezen bo vedno zmagala, ker je ljubezen  vsemogoča moč.